Od malih nog se res zelo dobro spomnim tega, da je imela moja sestrična putiko. Putika je nekaj, kar jo je obremenjevalo dobesedno vsak dan, saj jo je ta del noge res močno bolel. Putika je imela na palcu. Najprej je imela na ena nogi, potem pa se ji je čez nekaj let pojavilo tudi na drugi nogi. Definitivno je ni bilo zabavno gledati v takšni bolečini, saj je velikokrat morala počivati. Čevlji so bili res velik izziv zanjo, saj nikoli ni vedela, kateri bodo primerni zanjo. Skoraj vsak čevelj, ki ga je imela, je bil pretesen.
Čez čas se odpravila k zdravniku ter vprašala, kaj se lahko naredi, saj je bolečina postala res že neznosno. Rekel je da je putika nekaj res pogostega in da zelo veliko ljudi to ima. Moji sestrični je dal nekaj nasvetov ter ji povedal, česa naj se izogiba. Teh stvari se je tudi držala in vsi smo bili zelo ponosni nanjo. Dejstvo je, da sem jaz bila takrat še zelo majhna in se ne spomnim, kaj ji je zdravnik povedal. Vem le to, da se je res strogo držala vseh priporočil, ki jih je zdravnikih dal. Čez čas jo je ta putika tudi nehala boleti in ko sem odrasla, sem videla, da ji je bilo precej lažje. Danes, ko jo gledam, vidim, da je nasmejana in da nima tiste bolečine, ki jo je imela v otroštvu. Res sem zelo ponosna nanjo, predvsem pa sem vesela zanjo. Bila je zelo močna in premagala. Je to zadevo popolnoma sama. Ni potrebovala nobenih zdravil ali kirurških posegov. Enostavno je naredila točno to, kar je zdravnik predlagal in dejstvo je, da se je situacija izboljšala. S tem je dokazala, da lahko zelo veliko stvari naredimo tudi sami in da ne rabimo za vsako malenkost zdravnika oziroma zdravil, ki nam jih zdravniki predpišejo.
